Na vsem svetu

Kot najstnik sem se na Koroškem za kratek čas srečal s prostim plezanjem in alpinizmom. Opravil sem izpit za alpinističnega pripravnika, splezal dve ali tri lahke smeri, potem pa pobegnil na srednjo šolo v Ljubljano. O drznih uspehih Tadeja Goloba se je veliko govorilo in od daleč sem občudoval njegov pogum. Več kot deset let kasneje sva se srečala pri knjigi Zlati zob. Jaz sem imel lahko nalogo, v miru sem lahko risal. Tadej je nevarnosti v steni, ki jo opisuje, izkusil v resnici, zato da jih meni ni bilo treba.

 

Ciril Horjak

Nagrajenci 25. slovenskega knjižneg sejma

 

Podelitev je potekala na odprtju sejma 24. novembra 2009
 
 

Utemeljitve 2009
 

 
Schwetnerjev nagrajenec za življenjsko delo – Miloš Mikeln


Širine dolgoletnega Mikelnovega udejstvovanja v literaturi, dramatiki, gledališču, ni treba posebej poudarjati. Danes se bomo ozrli na njegovo pomembno dejavnost v založništvu. Izrazito je bil angažiran za knjigo kot direktor Cankarjeve založbe, kar je bil celih dvanajst let, od leta 1970 do 1982, pa še pozneje, do današnjih dni, pri Knjižni zadrugi, za katero je dal pobudo sredi prejšnjega desetletja in jo tudi vodil do pred kratkim.
 
Pod Mikelnovim vodstvom je Cankarjeva založba postala sodobna založba s povezavami v tedaj jugoslovanskem in mednarodnem prostoru. Izdala je vrsto zelo  pomembnih knjig. Naj omenimo samo Leksikon Cankarjeve založbe, ki je bil desetletja in je še danes standardni družinski leksikalni priročnik. Timesov Atlas svetovne zgodovine je bil izjemno uspešen doma in v Jugoslaviji, kjer ga je enota CZ v Zagrebu izdala v skoraj sto tisoč izvodih. Cankarjeva založba je postala ena izmed treh vodilnih slovenskih založb. Pogumno je uvajala nove programe, nove dejavnosti.
 
Na pobudo Miloša Mikelna je založba začela izdajati zbirko Nobelovci, ki je v prvih letnikih dosegala izjemno naklado okrog 20.000 izvodov. V njegovem času je založba opravila drugo enkratno in slovito založniško podjetje: uspešno je dokončala zbirko Sto romanov, z znamenitimi študijami ob posameznih knjigah pa je generacijam pomenila enkratno študijsko gradivo o ustvarjalcih in njihovih delih.
 
 Posebej je treba poudariti Mikelnovo skrb za izdajanje slovenskih avtorjev. Vsako leto je – kljub slabim razmeram za knjigo v tistih časih – izšlo vsaj deset del sodobne slovenske literature in med njimi je prvič izšlo marsikatero delo, ki ni bilo po volji takratne oblasti. Naj omenimo samo, da je leta 1983 CZ izdala Tržaški mozaik Borisa Pahorja – prvo knjigo, ki je izšla po tem, ko je bilo Pahorju spet dovoljeno objavljati v Sloveniji. CZ je nekaj prvih let pod svojo streho vzela zalaganje Nove revije.
 
Mikeln je tudi ob velikih dvomih knjigotržcev in založnikov spodbudil in uspel ustanoviti medzaložniško zbirko Žepna knjiga, v kateri je nekaj let sodelovalo deset slovenskih založb. To je bil pred dobrimi dvajsetimi leti prvi, žal tedaj ne trajni korak k uvajanju žepne knjige na slovenski trg. V Knjižni zadrugi pa mu je v sodelovanju z avtorji uspelo organizirati poseben neprofitni način izdajanja knjig, zlasti miniaturk. To so dela, ki brez te podpore ne bi zagledala luči sveta. Tako je v zadnjih letih obogatilo slovenski kulturni prostor že več kot trideset naslovov slovenskih literatov.
 


Najboljši literarni prvenec

Vesna Lemaić za zbirko kratkih zgodb Popularne zgodbe
 
Prvenec Vesne Lemaić prinaša nepričakovano, a še kako dobrodošlo poživitev literarnega dogajanja. Zbirka kratkih zgodb, ki bi jo bilo v grobem mogoče uvrstiti v fantastiko, prav tako kot z bujno domišljijo nagovarja z izjemno energijo, z rušilno močjo črnega humorja.
 
Mojstrica groteske in intrigantnega suspenza mimogrede osveži tudi že nekoliko izpeto spogledovanje s kičem in žanrskimi mešanicami, pri čemer ikone popularne kulture navidez lahkotno, a v resnici še kako utemeljeno izrisujejo kompleksne rebuse bivanjske tesnobe. Obvladan in suveren avtorski glas ostaja vseskozi na sledi vsemu, kar je latentno, skrivnostno in usodno, to pa presenetljivo predela v sočno obešenjaštvo in izjemno privlačno bralsko doživetje.
 

 


Najlepša slovenska knjiga 


a) Književnost ter knjige za otroke in mladino

nagrajenec:
oblikovanje: Studiobotas
Jani Kovačič: Knjiga
založnik: Cankarjeva založba
 
Gre za neobičajno knjigo, iz katere razbiramo tvorno sodelovanje med avtorjem in oblikovalcem. Navidezno neambiciozna zunanjost, oblečena v knjigoveški platen, opremljen z velikimi rdečimi črkami, spominja na estetiko slovenske “klasike”. Morda za trenutek zmoti na zadnjo platnico knjige položeno besedilo. Šele ko knjigo odpremo, odkrijemo, da se v tej “embalaži” skriva nekaj posebnega. Knjiga je odlično tipografsko obdelana, literarne vsebine ne nagovarjajo le klasično verbalno, ampak knjiga bralca osvoji z izdelano celostno oblikovanostjo. Upoštevanje značaja oblikovanega gradiva je izvrstno, tipografske ideje podpirajo vsebino in se ne spogledujejo z željami po premoči vizualnega nad verbalnim gradivom, kar velja tudi za izbor papirja.
 


Posebna pohvala slikanici:

ilustracije in oblikovanje: Ana Razpotnik Donati
Laž in njen ženin
založnik: Sanje
 
Laž in njen ženin se predstavi s svežimi, humornimi in nagajivimi ilustracijami Ane Razpotnik Donati. Ilustracije se ne držijo strogega preloma, ampak radoživo pobegnejo čez rob, kadar koli si zaželijo, ali pa so disciplinirano razporejene. Tipografija besedila v knjigi je prijazna bralcu, spoštuje mlajše uporabnike, pa vendar deluje zrelo in premišljeno – z različnimi velikostmi in drugimi tipografskimi ključi poskuša podpirati vsebino, ki jo posamezne besede nosijo in tako vizualno podpira dramaturški lok stavkov. Tudi naslovnica je oblikovana svobodno, sveže in neokostenelo, tako da celostno knjiga deluje vabljivo in optimistično.
 
 
 
Nominacija:
oblikovanje: Studiobotas
zbirka Gostosevci
založnik: Didakta
ilustracije: Urh Sobočan
 


b) Znanstvene knjige, učbeniki, stvarna literature

nagrajenec:
 
Žirija se je – zaradi skromnega nabora kakovostnih prijavljenih del v tej kategoriji – sprva odločila, da nagrade ne podeli, a ker veljavni pravilnik te možnosti ne dopušča, je bila primorana med povprečnim izbrati najboljše.
 
oblikovanje: Ilab Crossmedia
France Vrbinc: 366 x slovensko: Z jezikovnimi kotički skozi leto
založnik: Mohorjeva založba, Celovec
 
Vrbinčeva knjižica je žirijo pritegnila zaradi svoje funkcionalnosti, ki je med drugimi prispelimi knjigami ni uspela razbrati. Knjiga je v gradivu sicer neambiciozna, pa vendar je vsebinsko-funkcionalna os izredno dobro obdelana: format in obdelava tipografskega stavka sta prilagojena zvrsti in jo dobro podpirata. Čeprav bi bilo določene tipografske detajle mogoče rešiti z več profesionalnega znanja, je knjižica dokaz, da je vsebino včasih treba postaviti pred estetiko in misliti predvsem na navigacijo bralca.
 
 
 


Posebno priznanje

oblikovanje: Ivana Kadivec
Mira Delavec: Moč vesti

založnik: Primus
Celostno si knjiga zaradi odlično oblikovane notranjosti zasluži veliko pozornosti, saj dejavno, celovito in sodobno pristopa k predstavitvi arhivskega gradiva z estetiko 19. stoletja, a ji zaradi podpovprečne naslovnice žirija nagrade ni podelila. Problematično deluje tudi jezikovno-slogovna oblikovanost knjige, ni namreč prepričljivo domišljeno, koga delo nagovarja.
 
 
 
Nominacija:
 
oblikovalka: Jasna Karnar
 A. Demšar, Đ. Juričič, V. Kožuh, V. Mlakar: Zakaj se dogaja. Sile in energija 8
 založnik: Rokus Klett


 c) Umetniške monografije in fotomonografije, bibliofilske izdaje

nagrajenec:
oblikovalec: Studiobotas
Matjaž Kmecl, Joco Žnidaršič: Zakladi Slovenije
založba: Cankarjeva založba
 

Knjiga Zakladi Slovenije nedvomno spada med slovensko klasiko te zvrsti in letos – verjetno prav po zaslugi vrhunske avtorske fotografije in posrečene kombinacije z besedilom – praznuje že trideset let ponatisov. Zaradi skoraj kultnega statusa, ki ga knjiga ima, je bilo nedvomno težko določiti, kako zelo se izdaja lahko spremeni in kateri so tisti elementi, ki jih je zaradi prepoznavnosti treba obdržati.
 
Žirija bi rada nagradila pogum, s katerim je oblikovalec vnesel svežino v novo izdajo: spremembe v tipografiji, ki je sedaj posodobljena, pa vendar dovolj klasična za ciljno skupino, ki ji je namenjena. Tudi izbor papirja se razlikuje od tako rekoč zapovedanih svetlečih visokopremaznih materialov. Pohvaliti je treba še izvirnost ščitnega ovitka, ki ga prihodnji lastnik knjige lahko glede na lastne prednosti izbira samostojno. Vse to so elementi, ki dajejo knjigi Zakladi Slovenije popolno svežino in jo izvrstno povezujejo v navidezno domačo, a popolnoma novo koherentno celoto.
 
 
 
1. nominacija:
 
oblikovanje: Ivana Kadivec
Matevž Lenarčič, Janez Bizjak: Alpe, kot jih vidijo ptice
založnik: Pan Alp, d.o.o.
 
 
 
2. nominacija:
 
tehnično uredil: Marko Prah
Biblija
založnik: Mladinska knjiga
 
 
 


Krilati lev za tiskarsko tehnično izvedbo knjige


Alpe, kot jih vidijo ptice, MA-TISK.
 
V knjigi prevladujejo zahtevne sestavljene celostranske barvne reprodukcije, ki so barvno urbane in zelo enakomerno natisnjene.
 
Odlikujejo jo tudi dober kontrastni in barvni obseg ter izjemna čistost tiskovnih in prostih površin.
 
Strokovno gradivo dopolnjujeta primerna čitljivost besedila in strokovna knjigoveška dodelava.
 
  


Najboljši mladi prevajalec:

 
Nagrajenka: Tatjana Jamnik
 za prevod romana Sežigalec trupel (Spalovač mrtvol) Ladislava Fuksa
 
Tatjana Jamnik je roman Sežigalec trupel enega osrednjih čeških prozaistov 20. stoletja Ladislava Fuksa prevedla jezikovno suvereno in neoporečno ter ob besedilu, ki zajema širok razpon literarnih sredstev, izkazala veliko prevajalske spretnosti in iznajdljivosti. Klasično besedilo iz poznih šestdesetih let prejšnjega stoletja je iz njegovega zgodovinskega češkega okolja uspešno presadila v današnjo izkušnjo slovenskega bralca in mu omogočila izluščiti nadčasovno etično sporočilo romana kot tudi podoživeti tesnobno vzdušje pred bližajočo se drugo svetovno vojno in napoved holokavsta.
 
Roman, ki se s sredstvi groteske loteva teme realnosti, oprijemljivosti in nezadržnosti zla pa tudi njegove banalnosti, kot se kaže skozi zlovešče spremembe v duševnosti in dejanjih povprečnega, na videz nenevarnega človeka, ji je omogočil, da se spoprime s široko pahljačo raznovrstnih jezikovnih slogov, od knjižnega jezika in povzdignjenega, celo afektiranega meščanskega govora do rahlo arhaizirane, rimane, lajnaste govorice sejmarskih prizorov in nizkopogovornih dialogov obiskovalcev zabavišča, ter vse te jezikovne plasti je odlično in prepričljivo prestavila v slovenščino.
 
Ne gre prezreti tudi, da se je Tatjana Jamnik že doslej večkrat uspešno spoprijela z zahtevnimi literarnimi prevodi; naj omenimo samo romana Trpljenje vdanega zmeneta Alexandre Berkove in Patriarhata minula slava Pavla Brycza ali onirično kratko prozo Prizori iz postelje Adama Wiedemanna.

Iskalnik

Obvestilo

 Napovedujemo 29. slovenski knjižni sejem, ki bo potekal v Cankarjevem domu med 20. in 24. novembrom. Zagotovite si čas! 

Čivkajte z nami

 @KNJIZNISEJEM

Zanimive povezave