Na vsem svetu

Kot najstnik sem se na Koroškem za kratek čas srečal s prostim plezanjem in alpinizmom. Opravil sem izpit za alpinističnega pripravnika, splezal dve ali tri lahke smeri, potem pa pobegnil na srednjo šolo v Ljubljano. O drznih uspehih Tadeja Goloba se je veliko govorilo in od daleč sem občudoval njegov pogum. Več kot deset let kasneje sva se srečala pri knjigi Zlati zob. Jaz sem imel lahko nalogo, v miru sem lahko risal. Tadej je nevarnosti v steni, ki jo opisuje, izkusil v resnici, zato da jih meni ni bilo treba.

 

Ciril Horjak

Nagrajenci 27. slovenskega knjižneg sejma

Nagrade so bile podeljene in utemeljene na slovesni otvoritvi 27. slovenskega knjižnega sejma.

 

SCHWENTNERJEVA NAGRADA

MARIJ MAVER

 

Marij Maver se je rodil 15. januarja 1937 v Trstu, kjer še vedno živi. Po končanem učiteljišču je študiral leposlovne vede na Pedagoški fakulteti v Trstu: nekaj let je poučeval slovenščino, zgodovino in zemljepis ter italijanščino na nižjih srednjih šolah na Tržaškem, nakar je leta 1969 nastopil službo kot urednik slovenskih govorjenih sporedov na Radiu Trsta A. Od leta 1956 je sodeloval kot zunanji sodelavec in bil član igralske skupine Radijskega odra. Od leta 1967 je odgovorni urednik tržaške Mladike, od leta 1969 predsednik Slovenske prosvete. Od vsega začetka (1976) je bil pri Svetu slovenskih organizacij, ki povezuje vse slovenske katoliško in demokratično usmerjene organizacije. Bil je med njegovimi ustanovitelji in član osrednjega odbora, več let tudi njegov predsednik na Tržaškem. Kot tak je večkrat zastopal SSO pri raznih skupnih nastopih tako v Italiji kot v Sloveniji kakor tudi v ustanovah. Tako je bil član Društva slovensko gledališče. Od leta 1980 je član odbora Društva slovenskih izobražencev. Od leta 1982 je član komisije literarne nagrade Vstajenje v Trstu. Objavljal je pesmi, črtice in novele v Literarnih vajah, Utripih in Mladiki. Dolgo let je bil tudi član pokrajinskega in deželnega vodstva stranke Slovenske skupnosti.


Marij Maver je zgleden lik slovenskega kulturnika v zamejski skupnosti, ki igra vidno vlogo v manjšinskem javnem življenju, vseskozi prisoten na različnih področjih delovanja, obenem pa nikoli ne sili v ospredje. Žene ga v prvi vrsti predanost slovenstvu, predvsem pa velik čut odgovornosti, s katerim se loteva vsake pobude ter jo spremlja kritično, če je treba tudi odklonilno in brez znakov omahovanja v duhu pravila: smo v igri in moramo držati do konca. To svojo osnovno in temeljno držo neutrudno zagovarja bolj z delom, kot z besedami. Svoji literarni ustvarjalnosti se je že zgodaj odrekel zato, da bi se z večjo intenzivnostjo posvetil organiziranju raznih pobud na področju kulture, politike, založništva.


Tako ga najdemo od vsega začetka v Slovenskem kulturnem klubu, ki je zaživel pod mentorstvom Jožeta Peterlina sredi 50-ih let v Trstu. Še danes se mnogi tržaški kulturniki in politiki spominjajo te davne talilnice novih talentov. Po smrti Jožeta Peterlina je prevzel njegovo vlogo v Slovenski prosveti in pri Mladiki in postal njuna nova gonilna sila. Močno se je zavzel tudi pri utrjevanju demokratične misli v slovenskem političnem prostoru ter bil vrsto let član raznih odborov, ki jih je izrazilo manjšinsko politično predstavništvo.


Toda največje zasluge si je brez dvoma pridobil z delom na prosvetnem in založniškem področju. Pri Prosveti je bil zraven vsake pobude, ki jo je pomagal speljati do konca. Omeniti velja predvsem Primorske dneve na Koroškem oziroma Koroške dneve na Primorskem, ki izmenoma vsako leto predstavljajo osnovo kulturnih izmenjav med koroškimi in primorskimi Slovenci. Odločno je podprl Gledališki vrtiljak, zamisel o gledališki sezoni za otroke, ki jo je Radijski oder realiziral s pomočjo prosvete. Pri Društvu slovenskih izobražencev, ki je s svojimi Dragami in rednimi ponedeljkovimi večeri, dala svoj dragoceni doprinos k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, predstavlja tisto trdno organizacijsko osnovo, ki ostaja v ozadju, a zagotavlja realizacijo njegovih idejnih zamisli.


Po smrti prof. Jožeta Peterlina je Marij Maver 1976. leta prevzel glavno uredništvo revije Mladika, ki je pod njegovim vodstvom postala konstanta v slovenskem zamejskem kulturnem prostoru, danes pa predstavlja najstarejšo revijo pri nas ima velike zasluge, da ta revija še danes redno izhaja (55. leto). Založba Mladika se je razvila v profesionalno ustanovo, ki se je izkazala v vseslovenskem prostoru. Pravkar pripravlja jubilejno izdajo ob petdesetletnici svojega delovanja. Leta 1972 je dal pobudo za literarni natečaj, ki ga revija razpisuje že 40 let. Leta 2003 je sprožil zamisel o skupnem nastopu zamejskih založb Mladika, ZTT in Novi Matajur na knjižnem sejmu v Ljubljani pod geslom »Slovenska knjiga v Italiji«. Skrbel je za to, da so redno izhajali zborniki vsakoletnih študijskih dni Draga. Teh je izšlo že preko 40 in poleg njih še dva jubilejna ob 20-letnici (Sledovi Drage) in ob 30-letnici (Svobodni mikrofoni Drage).


Založba izdaja letno od 10 do 15 naslovov in je v zamejstvu vodilna po številu izdanih knjig.
Italijanskemu kulturnemu svetu je založba v njegovi režiji poskrbela za kvalitetno predstavitev Brižinskih spomenikov v italijanščini, za predstavitev Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske in za predstavitev slovenske književnosti v Trstu v antologiji Marije Pirjevec L'altra anima di Trieste (Druga duša Trsta).


Po osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije, ko se je slovenski trg odprl tudi odpisanemu delu zamejstva, je poskrbel za večje število izdaj, ki so ovrednotile primorsko področje in ga predstavile v vseslovenskem prostoru. Pomembna v tem oziru je knjiga Bruna Volpi Lisjaka o slovenskem pomorskem ribištvu na slovenski obali od Trsta do Devina. Omeniti gre tudi knjigo ruskega znanstvenika Nikolaja Mikhailova o jezikovnih spomenikih zgodnje slovenščine. V njegovem uredništvu so izšle knjige številnih primorskih književnikov (Boris Pahor, Alojz Rebula, Bruna Marija Pertot, Irena Žerjal, Miroslav Košuta, Vinko Belčič) in poskrbel je za prvence nekaterih avtorjev (Boris Pangerc, Jasna Jurečič, David Bandelj, Vilma Purič), ki bi sicer težko našli pot do osrednjih slovenskih založb.


Letos slavi založba Mladika 50-letnico knjižnih izdaj in je ob tej priložnosti izšla prva knjiga novoustanovljene zbirke »Črnike«, v katero so kot prvo knjigo uvrstili Izbrane pesmi Brune Marije Pertot Črnike dobre na nabrežju.

 

NAGRADA ZA NAJBOLJŠI LITERARNI PRVENEC

 

KATJA PERAT, za delo Najboljši so padli.


Ni tako redka poezija, ki bi govorila zares glasno, temveč tista, ki bi pri tem dejansko imela kaj povedati. Sofisticirana govorica Katje Perat v zbirki Najboljši so padli vehementno opleta z ostružki teorije in z njihovo pomočjo razkrinkava samoprevaro poezije, ki je prepogosto zreducirana na samovšečno objokovanje pesniške usode.

Takšno držo Katja Perat razgalja kot golo pozo in ji odločno pokaže prst. In jezik. A v tem je pravzaprav globoko resnicoljubna: soočena s tveganjem samoljubja se raje odloči za drastično samosvojost, običajne jezikovne izpraznjenosti pa zamenja za avto ironično utemeljevanje ranljive prisotnosti. Katji Perat se to posreči z nezgrešljivo pesniško dialektiko, ki razkrije, da za besedami pogosto ne stoji nič in da tega niča ne gre poveličevati.

Ker je njeno končno spoznanje, da tako ali tako ne vemo, kaj početi z veličino, se ji Katja Perat metodično odpove in izvrši svoje ostre reze tudi na lastnih tekstih. Neutrudna dekonstrukcija praznih pojmov, povezana z natančno pesniško imaginacijo in močnim zavedanjem kiča sodobne pluralnosti sta tisto, kar zbirki Najboljši so padli zagotavlja kar najširšo slišnost.

Komisija z nominacijama želi opozoriti še na dve knjigi, ki po svoji kvaliteti vsekakor zaslužita omembo.

Petra Zupančič, Premog. Utemeljitev:

Zbirka Premog Petre Zupančič z iskrenim in poetičnim glasom, ki se ne boji lastne nežnosti, upesnjuje prehode iz časa, ko je še vse na razpolago in se še ni treba o ničemer dokončno odločiti. Njena poezija rešuje dragocene trenutke, ki z utemeljevanjem posameznikovega mesta v družbi postopoma odtekajo.

Zoran Benčič, Psi brezčasja. Utemeljitev:

Čeprav se Psi brezčasja spogledujejo s trdo kriminalko in filmom noir uspe Benčič s pomočjo maščevalca brata in brez pozitivnih junakov prikazati nagnito stanje vseh družbenih slojev. In služb.

 

 

NAGRADA ZA NAJLEPŠO SLOVENSKO KNJIGO

Podeljena v 3 kategorijah:

A) V kategoriji Književnost:

Saša Pavček »Obleci me v poljub«, založba MIŠ, oblikovalka Petra Černe Oven.
 
Knjiga je prepričala komisijo z odločno tipografsko obdelavo, ki vsebinsko podpre, a je ne preglasi. Tipografija je v odličnem sozvočju z ilustracijami. Še posebej je razveseljiva inovacija drobnih inicialk – rešitev, ki si jo je vredno zapomniti.

B) V kategoriji knjige za otroke in mladino:

Peter Svetina »Čudežni prstan«, Vodnikova založba (DSKG), oblikovalec Damijan Stepančič in Janez Turk
 
Čudežni prstan je knjiga, čigar ilustracije ohranjajo knjigo svežo od naslovnice do zadnje strani, njihov nivo pa bo zadovoljil tako ciljno skupino, kot starše. Radi bi poročali o boljši tipografski obravnavni, smo pa zato toliko bolj veseli odličnega kadriranja in tankih paspartujev, katerih značaj odmeva celo na veznih listih

C) Kategorija umetniška monografija in foto-monografije, bibliofilske izdaje

Janez Bogataj »Mojstrovine s kranjsko klobaso iz Slovenije«, Založba Rokus Klett, oblikovalec Žare Kerin
 
Knjigo odlikuje močna nosilna ideja, ki jo oblikovalec implementira na nivoju fotografije, tipografije, materialov in tehnik dodelave. Z razkošno podobo, ki ni sama sebi namen, odgovorni upravičeno razbijajo podcenjene predstave o kranjski klobasi. Knjiga in njena tema sta namenjena gurmanom. Na vam tekneta!

 

 

NAGRADA KRILATI LEV

Tiskarna GORENJSKI TISK STORITVE, Kranj, Knjiga: JULIJSKE ALPE, založba MOHORJEVA ZALOŽBA CELOVEC
Nagrada za  najboljšo celostno izdelavo knjige  se letos podeljuje knjigi Julijske Alpe. Reprodukcija in tisk slik sta izvrstna. Slike odlikuje ostrina, enakomernost, mirni prehodi tonskih vrednosti in popolna čistost. Knjigoveško je knjiga izdelana pravilno.
 S stališča tiska je knjiga natisnjena v izjemnem barvnem skladju in barvnem ravnovesju. Odlikuje jo tudi velik kontrastni in barvni obseg, ter neverjeten tiskovni sijaj.

 

 

PRIZNANJE ZA MLADEGA PREVAJALCA  2011

Nagrada Društva slovenskih književnih prevajalcev za mladega prevajalca, ki jo letos prejme
 
Stana Anželj
 
za prevod knjige »Mesto sanjajočih knjig« avtor Walter Moers (Založba SANJE).
 Walter Moers je avtor več uspešnic, zbirke stripov o »Malem ritku«, romanov »13 1/2 življenj Kapitana Sinjedlakca«, »Rumo & čudeži v temi«, »Adolf. Bonker« in »Vreščji mojster«. Delež odraslega bralstva je pri knjigah te vrste težko določiti, vendar sodeč po kritiških odzivih ni neznaten. »Mesto sanjajočih knjig« (2004) s svojo bibliomansko nostalgijo na prvi pogled učinkuje kot zapoznel odmev ecovskega postmodernizma, morda celo kot didaktična intervencija za spodbujanje bralne pismenosti; vendar je preigravanje literarnih klišejev v tej knjigi odkrito in duhovito, Moersova domišljija pa je intenzivna in pristno pustolovska. Prevajanje učenih pustolovščin, ki naj pritegnejo kultiviranega mlajšega bralca, je nadvse zahtevna naloga. Stana Anželj se je nemškega izvirnika lotila s sproščeno skladenjsko ubeseditvijo, ki ne škoduje zvestobi, z razgibanim, pomensko polnim besednim redom ter z okusnim in nevsiljivim slovenjenjem govorečih imen. Gre za prevajalko, ki dobro pozna izrazne možnosti literarne slovenščine, zato se ji je posrečilo ustvarjalno in brez nižanja slogovnih registrov posneti Moersov komunikativni, a strogo literarni in mestoma žlahtno patinirani antikvarni jezik.

 

 

Iskalnik

Obvestilo

 Napovedujemo 29. slovenski knjižni sejem, ki bo potekal v Cankarjevem domu med 20. in 24. novembrom. Zagotovite si čas! 

Čivkajte z nami

 @KNJIZNISEJEM

Zanimive povezave