Na vsem svetu

Kot najstnik sem se na Koroškem za kratek čas srečal s prostim plezanjem in alpinizmom. Opravil sem izpit za alpinističnega pripravnika, splezal dve ali tri lahke smeri, potem pa pobegnil na srednjo šolo v Ljubljano. O drznih uspehih Tadeja Goloba se je veliko govorilo in od daleč sem občudoval njegov pogum. Več kot deset let kasneje sva se srečala pri knjigi Zlati zob. Jaz sem imel lahko nalogo, v miru sem lahko risal. Tadej je nevarnosti v steni, ki jo opisuje, izkusil v resnici, zato da jih meni ni bilo treba.

 

Ciril Horjak

Schwentnerjeva nagrada

Iztok Ilich

Schwentnerjev nagrajenec 2012

 

 

Publicist, urednik in prevajalec Iztok Ilich je knjigo spoznal iz tolikih plati, kot malokdo. Ni bil na izpostavljenih položajih – razen treh let vodenja knjigarne Konzorcij – a ves čas, kjer je šlo za knjigo, zraven. Delal je v službah – založniških in knjigotrških – ki so skrbele za boljšo prodajo knjig, ki so bile vedno predrage in v krizi. V neštetih inventurah v založniških in knjigarniških skladiščih je knjige prelagal in prešteval, jih razstavljal in kot knjigarnar tudi prodajal. Predvsem pa je o njih že v študentskih letih začel pisati. Največ v Delu, Naših razgledih, Večeru in Primorskem dnevniku, v revijah Knjiga, Dialogi, Primorska srečanja, Pionir – današnja Gea, Kras, Zvon, Mentor in še kje ter v radijskih oddajah S knjižnega trga se je v dobrih štirih desetletjih nabralo več kot 4000 recenzij in poročil o novitetah. V tem času je nastalo še kakšnih 50 prevodov in 80 spremnih besed.


Čedalje več je bilo tudi prispevkov o zgodovini in položaju knjige, utemeljenih na delovnih izkušnjah in študiju zgodovinskih virov. Leta 2004 jih je Iztok Ilich povezal v poljudni monografiji Pota knjige – pregledu razvoja pisav, tiska in knjig s poudarkom na mejnikih v slovenskem založništvu in knjigotrštvu. Strokovno terminologijo s tega področja je nato pred petimi leti strnil v 2400 geslih v leksikonu Knjiga. Kot urednik je botroval pri nastanku več kot stotih knjig, nekajkrat tudi kot avtor antologij in soavtor vodnikov za popotnike in raziskovalec vseh starosti. Raziskuje tudi zgodovino in sedanjost kulinarične publicistike na Slovenskem, najnovejši sad raziskovanja razvoja založništva v slovenski kulturni zgodovini pa je lani objavljena monografija Mohor in Korotan. V njej je ob orisu 160-letne zgodovine Mohorjeve družbe, prve slovenske založbe, v ospredje postavil odločilen pomen prizadevanj urednika, pisatelja Frana Saleškega Finžgarja, za njeno preživetje po izgonu iz Celovca pa tudi med drugo svetovno vojno in po njej.

 

Iskalnik

Obvestilo

 Napovedujemo 29. slovenski knjižni sejem, ki bo potekal v Cankarjevem domu med 20. in 24. novembrom. Zagotovite si čas! 

Čivkajte z nami

 @KNJIZNISEJEM

Zanimive povezave